Umetna inteligenca z dr. Simonom Dobriškom
Naša življenja so v današnjem času skoraj na vsakem koraku prepletena z umetno inteligenco. Uporabljamo računalnike, pametne telefone, pametne ure, pametne televizije, pametne robote, drone,… Uporaba le teh se nam zdi samoumevna in vsakdanja. Poleg tega, da jo vsakodnevno uporabljamo, tudi nezavedno prispevamo k njenemu razvoju. Pa sploh vemo kaj je umetna inteligenca?
Dr. Simon Dobrišek je na začetku najprej pojasnil, kaj sploh določa in kaj moramo razumeti pri razvoju umetne inteligence (UI). Inteligentno vedenje prepoznamo po zaznavanju okolja, delovanju v zahtevnih okoljih ter sklepanju pri reševanju problemov. Pri razvoju je pomembno, kako se znanje pridobi, predstavi in shrani ter kako se senzorski signali pretvorijo v simbole. Pomembna je tudi komunikacija in razumevanje jezika. Ne smemo pozabiti na delovanje možganov in nevronskih omrežij.
Ločimo močno in šibko UI. Močna se nanaša na razvoj strojev, ki naj bi v celoti dosegli ali celo presegli človekovo razumsko in kognitivno sposobnost. Cilj močne UI je razvoj strojev, ki jih po intelektualnih sposobnostih ni mogoče razlikovati od ljudi. Slednja naj bi do neke mere izkazovala samozavedanje.
Šibka UI pa se nanaša na razvoj strojev, ki zmorejo specifične zahtevne probleme in umovanje ter pri tem ne zahtevajo celotne palete človekove razumske in kognitivne sposobnosti. Pri slednji se ne zahteva izkazovanje samozavedanja.
UI ima tudi svoja podpodročja, ki se delijo glede na vsebino in raziskovalna področja. K vsebinskim štejemo robotiko, umetno zaznavanje, učenje in razvoj, obdelavo naravnih jezikov, načrtovanje in reševanje problemov,… Medtem ko k raziskovalnim področjem sodijo strojni in računalniški vid, ekspertni sistemi, umetno življenje, mehko računanje,..
Računalniška znanost opredeljuje raziskovanje umetne inteligence kot študij “inteligentnih agentov”: naprav, ki zaznavajo svoje okolje in ravnajo na način, ki povečuje verjetnost, da svoj cilj uspešno dosežejo. Primeri nebioloških avtonomnih agentov so avtonomni roboti, vozila, droni, programski spletni agenti, virtualni spletni agenti, računalniški črvi in virusi,…
Cilj UI je po besedah Dobriška razvoj inteligentnega sistema v takšni meri, da deluje človeku podobno ter misli in deluje racionalno. Racionalno mišljenje je mišljenje v skladu s principi formalne logike, kar pomeni, da naj bi pravilne predpostavke pripeljali k pravilnim sklepom. Medtem ko gre pri racionalnem vedenju za upoštevanje negotovosti pri svojih pričakovanjih in izbiro akcij z najboljšimi pričakovanimi izidi.
Dobrišek je pojasnil tudi razliko med strojnim učenjem in UI. Definicija, ki jo v šali rad pove, a je hkrati tudi smiselna je: če je nekaj napisano v Pythonu, gre za strojno učenje - če pa je napisano v Powerpointu, gre res za UI.
Ob koncu se je na predavanju dotaknil tudi delovanja nevronskega omrežja. Nevronska mreža, tudi umetna nevronska mreža, je naprava za obdelavo informacij, ki deluje po vzoru človeških oziroma živalskih možganov. Ključna razlika med računalniki in človeškimi možgani je v načinu obdelave podatkov. Metoda obdelave podatkov pri človeku je porazdeljena in vzporedna, pri računalniku pa zaporedna in centralizirana. Dobrišek je s primeri ponazoril, kako dobro globoko konvolucijsko nevronsko omrežje deluje pri razpoznavanju objektov. Zadnji dosežki pri uporabi nevronskih omrežij združujejo slušno in vidno zaznavanje. Pri govorni tehnologiji pa nevronsko omrežje lahko celo zazna psihofizično stanje govorca.
Simon Dobrišek, izredni profesor na delovnem mestu predstojnika Laboratorija za strojno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je imel predavanje na “Kavi z idejo #21: Umetna inteligenca” v Mestni kavarni Kočevje 9.4. 2019 v organizaciji Podjetniškega inkubatorja Kočevje.
